ხათები

xaTebi

1.       xaTebis vinaoba

xaTebi[1] erT-erTia im ZvelaRmosavlur eTnosTagan, romlis Sesaxebac cota ram viciT.  ar SegviZlia,  dazustebiT visaubroT imis Sesaxeb, sad da rodis cxovrobdnen isini, rogori iyo am xalxis yofa da zne-Cveulebani, rogori sazogadoebrivi wyoba Tu saxelmwifo struqtura hqondaT da, saerTod, ra kulturuli memkvidreoba dagvitoves xaTebma.

xaTebis aRmoCenisTanave qarTvel mecnierTa Soris gaCnda idea, rom isini iyvnen kavkasielebis, erTi mosazrebis  mixedviT ki - qarTveluri tomebis winaparni; vinaidan am eTnosis arseboba teritoriulad  qarTvelur tomTa gansaxlebis arealSi ivaraudeba. am mosazrebas momxreni gamouCndnen ucxoeTSic, Tumca, rogorc aRvniSneT, - imis gamo, rom TiTqmis araferi viciT xaTebis sazogadoebrivi wyobisa Tu yofa-cxovrebis sxvadasxva aspeqtis Sesaxeb, jerjerobiT,  rTulia sarwmunod iTqvas raime xaTebisa da qarTvelur tomTa naTesaobis Sesaxeb.

ratom arsad, dRemde aRmoCenil arc erT ZvelaRmosavlur teqstSi, mTeli Zv. w. II aTaswleulis ganmavlobaSi, ar moixseniebian xaTebi? es kiTxva sadReisod xeTologiis erT-erT yvelaze problemuri kiTxvaa.

amitomac, danamdvilebiT ver vityviT, rodis Cndebian xaTebi centralur anatoliaSi; anu, Tanamedrove TurqeTis centralur nawilSi. mecnierTa erTi nawili miiCnevda, rom xaTebi am teritoriaze cxovrobdnen Zv. w. VII aTaswleulSi da swored maT ekuTvnodaT samxreT anatoliaSi, Tanamedrove koniis samxreT-aRmosavleTiT aRmoCenili axali qvis xanis CaTal-huiuqis kultura (Zv. w. 6400-6200 ww.).[2] magram am varaudma xeTologTa wreSi mxardaWera ver hpova, vinaidan iTvleba, rom kacobriobis istoriaSi arc erT eTnoss ar uarsebia 5000 weli, miT umetes, iseT regionSi, rogoric aris anatolia, sadac migraciuli procesebi uwyvetad mimdinareobda.[3]

mecnierTa didi nawilis azriT,[4] xaTebi indoevropeli xeTebis uSualo winaprebi iyvnen anatoliaSi. isini, an e.w. „adgilobriv“ mosaxleobas warmoadgendnen, an odesRac mosulan da dasaxlebulan aq Zv. w. III aTaswleulSi, adreuli brinjaos xanaSi. varaudoben, rom xeTebamdeli anatoliis adreuli brinjaos xanis arqeologiuri aRmoCenebi, rogorebic aris: qiulTefe, aliSari, alaja-huiuqi da horozTefe, umTavresad ki - alaja-huiuqi, Tavisi e.w. „13 samefo samarxiT“ (TariRdeba Zv. w. 2300-2100  ww. ), cnobili liTonis Zvirfasi nakeTobebiT - swored xaTebs ekuTvniT.

xaTebs ekavaT Tanamedrove md. yizil-irmakis (antikuri xanis halisi, xeTuri - marasanTia) mimdebare teritoria, aseve - kapadokia, SesaZlebelia, mlaSe tbis mimdebare teritoriac da, agreTve varaudoben, rom xaTebi saxlobdnen  pontos mTebSi, igive lazistanis mTianeTSi.  xaTebma daaarses qalaqebi - xaTusa, qanesi, calfa, neriqi. aseve xaTebis administraciul warmonaqmnad miiCneva  furusxaTumis qalaqi-saxelmwifo. SemorCenilia aseve erTi mesopotamiuri wyaro, e.w. „Sar Tamxaris“ teqsti, romelic mogviTxrobs aqadis mefeTa - Saruqinisa (Zv. w. 2340-2285 ww.) da misi SviliSvilis - naramsinis (Zv. w. 2260-2225 ww.) laSqrobis ambavs furusxaTumSi. Zneli saTmelia,  ramdenad SesaZlebelia am ambavze istoriuli cnobebis ageba, miT umetes, rom teqstis daTariReba sruliad arasandoa, amdeni saukunis gasvlis kvalobaze,  furusxaTumSi laSqrobis ambavi TiTqmis zRaprad an Tqmulebad aris gadmocemuli.   

varaudis mixedviT, Zv. w. III aTaswleulis bolos - II aTaswleulis dasawyisSi, kavkasiidan, an dasavleTidan - dardanelis srutis gavliT balkaneTidan centralur anatoliaSi modian indoevropeli xeTebi, romlebic am teritoriaze Caenacvlebian xaTebs. Tu Tavdapirvelad isini mSvidobianad Tanacxovroben, Zv. w. XVIII saukunidan xeTebi iwyeben dapyrobiT laSqrobebs axlomdebare qalaqebisken - Zv. w. 1750-1700 wlebSi xeTebis xelTaa qalaqi qusara. Semdeg  maT TandaTan daipyres xaTebis ramdenime qalaqi: mefe fiTxanam daipyro - qanesi/nesa, misma vaJma - aniTam - xaTusa, romelic 150 wlis Semdeg xeTebis dedaqalaqad iqca. aniTas mefobis bolosken xeTebis kontroli vrceldeboda kapadokiis TiTqmis mTel  zeganze. varaudoben, rom swored es movlena unda qceuliyo centraluri anatoliidan xaTebis gaqrobis mizezad.

Tvalsazrisi, rom xaTebi Zv. w. II aTaswleulSi centralur anatoliaSi aRar cxovroben, mcdari unda iyos. kapadokiaSi arsebul qalaq qanesSi, igive nesaSi (Tan. qiulTefe), romelic  Zv. w. III aTaswleulis bolos ukve ganviTarebul qalaqur dasaxlebas warmoadgenda da sadac arqeologiuri gaTxrebis Sedegad asurel vaWarTa mier Cawerili daaxl. 20 000 lursmnuli firfita aRmoCnda (TariRdeba Zv. w. XIX-XVIII saukuneebiT), asureli vaWrebis gverdiT cxovrobdnen rogorc araindoevropeli xaTebi, aseve indoevropeli xeTebi da luvielebi.[5] dokumentebidan Cans, rom asurelebs savaWro urTierToba hqondaT adgilobriv mosaxleobasTan. miuxedavad imisa, rom teqstebSi ar gvxvdeba eTnonimi „xaTi“, vxvdebiT xaTuri warmomavlobis sakuTar saxelebs  - xabaTali, xasamili, qazxanueli, qizxanuveli, aseve xaTur sityvas - gaSuxTaili. niSandoblivia, rom xaTur saxelTa gverdiT vxvdebiT agreTve xeTur da luviur sakuTar saxelebsac: sufiaxSu, valqua da sityvebsac: isxiuli, isfaTalu.[6] is, rom xaTebi  indoevropel xeTebTan, falaelebsa da luvielebTan Tanaarsebobdnen, migvaniSnebs agreTve am enebSi nasesxebi xaTuri sityvebic.[7]

Cndeba kiTxva: Tu xaTebs xeTebis mosvlis Semdgom anatoliis datoveba mouwiaT, saiT unda wasuliyvnen isini? miatoves es mxare? Tu darCnen da xeTebis mmarTvelobas damorCildnen? Tuki xaTebma datoves centraluri anatolia, es xom ar gaxda mizezi imisa, rom savaWro polisi - qanesic nel-nela daicala asureli vaWrebisgan? asurelebis interesi anatoliaSi swored aqauri feradi liTonebi da, rac umTavresia, rkina iyo, romelic, rogorc Cans, xaTebis vaWrobis ZiriTadi produqti unda yofiliyo. uZvelesi droidan Zveli aRmosavleTi icnobda mxolod e.w. „cidan mosul rkinas“, anu meteoritul rkinas. rkina Zvel aRmosavleTSi yvelaze Zvirfas masalad iTvleboda, teqstebidan vigebT, rom xeTebi rkinas ar moipovebdnen, isini, rogorc Cans, mas xaTebisgan yidulobdnen da Semdeg amuSavebdnen. rkina iyo swored is simdidre, riTac xaTebs unda evaWraT anatoliaSi, kerZod - qanesSi - asurelebTan da indoevropel xeTebTan Tu luvielebTan. xeTur teqstebSi naxsenebia „rkinis mWedeli“, aseve nivTebi  - „rkinis taxti“, „rkinis firfita“ da a.S. erT-erT samarTlebriv dokumentSi vxvdebiT gamoTqmas - „mefis sityva rkinisgan aris“. rogorc teqstebidan Cans, Tavisi siZviris gamo, rkina gamoiyeneboda mxolod sasaxleSi.

SesaZlebelia, xaTebi, romlebic Zv. w. III aTaswleulidan moyolebuli cxovrobdnen centralur anatoliaSi, Zv. w. II aTaswleulSi, xeTebis gamoCenis Semdeg agrZeleben cxovrebas Savi zRvis mimdebare teritoriaze - maT ukaviaT q. neriqi (savaraudod, Tan. osmanCiki), q. calfa (savaraudod, dasaxleba Tan. samsunTan) da aseve ramdenime zRvispira qalaqi. maTi kulturuli gavlena indoevropel xeTebze aSkaraa - xaTuri religia TiTqmis mTlianad moicavs xeTur samyaros. xaTuri religia imdenad saintereso Cans xeTebisTvis, rom xeTur panTeons srulad avseben xaTuri RvTaebebiT (xamani, xafanTalia, xasamili, qarmusefa, qasTuvariTi, qaTaxa, qaTesxavi, lelvani, mama, miTununi, sulinqaTe/sulinqaTi, TaxaTanuiTi, Taxarula, TasimeTi, Tenerau, Teniraia, TeTefiri, Tuhuleli, vasecili, cilifura, vurunqaTe da sxv.). igive iTqmis xeTebis mier aRsrulebul  ritualebze, romelTa umetesobas xaTuri religiis gavlena mainc etyoba, Tu uSualod xaTuridan Targmnili ar aris. saqme isaa, rom rac ki mogvepoveba xaTuri teqsti (da aseTi daaxl. 550 teqsti Tu teqstis fragmentia), maT Tan axlavs xeTuri Targmani. teqstebi sakraluri da saritualo Sinaarsisaa. aseve gvaqvs metalurgiuli  terminebis Semcveli teqstebi. es is sferoebia, romlebic, rogorc Cans, metad mniSvnelovnad miaCndaT xeTebs da amis gamo Targmnidnen maT Semdeg, Tumca, yvelafers, rogorc Cans, verc igebdnen, vinaidan araindoevropuli struqturis enis gageba, miT umetes Cawera, maTTvis rTuli unda yofiliyo.

rac Seexeba im mosazrebas, rom xaTebi Zv. w. me-18 saukunisTvis wyveten anatoliaSi arsebobas da xeTebs uTmoben asparezs, maSin dgeba sakiTxi, ramdenad moaxerxebdnen xeTebi imperiamdel periodSi (Zv. w. me-13-12 ss.), rom 4-5 saukunis manZilze SemoenaxaT gauqmebuli xaTuri ena, Semdeg ki CaeweraT da exelmZRvanelaT am teqstebiT, romelzec aRaravin saubrobda. miTumetes ararealuri Cans is faqti, rom imperiamdel periodSi (Zv. w. 17-14 ss.), rodesac xeTebis saxelmwifo ar iyo struqturulad Camoyalibebuli da Tavdapirvelad xeTur teqstebs Tavad werdnen aqadurad, rogor gauZlo gauqmebulma enam saukuneebs?

xeTebi, romlebic anatoliaSi gamoCenis periodisTvis momTabare, sazogadoebrivad ganuviTarebeli, dabali kulturuli donis eTnosia, xaTebisgan iTviseben sazogadoebrivi wyobis, materialuri da sulieri kulturis araerT aspeqts - iqneba es ritualebi Tu xelosnobis sxvadasxva dargi - maT Soris ki yvelaze mniSvnelovan sferos - metalurgias. xeTebis imperiis arsebobis periodSi, rogorc Cans, xaTebi jer kidev agrZeleben xeTebTan Tanacxovrebas, aqvT ra maTTan mudmivi ekonomikuri Tu kulturuli (religiur-sakraluri) urTierTobis interesi. Semdgom, Zv. w. II aTaswleulis Sua xanebidan rkinis madnis ZiebaSi nel-nela inacvleben CrdiloeTiT - auyvebian SavizRvispireTs da aWarisa da guriis, kolxeTis dablobis Semdeg ki - bzifis, kodoris, enguris, cxeniswylisa da rionis xeobebis aRma, raWa-svaneTis gavliT - gadadian CrdiloeT kavkasiaSi - iTviseben adgilobriv sabadoebs, rac mkafiod dasturdeba dasavleT saqarTvelos arqeologiuri monapovriT.[8] amitom ar aris gasakviri, da amiT ixsneba maTi enobrivi Tu eTnologiuri paralelebi iberiul-kavkasiur eTno-lingvistur samyarosTan. rkina iyo swored is simdidre, riTic xaTebs unda evaWraT anatoliaSi, kerZod - qanesSi - asurelebTan da indoevropel xeTebTan Tu luvielebTan.

aseve sainteresoa mosazreba, rom xaTebi SesaZlebelia eTnikurad davukavSiroT mcire kavkasionis mTebSi mcxovreb qasqebs[9],romlebic SesaZlebelia, maTi STamomavlebic ki yofiliyvnen, Tumca es mosazreba mxolod hipoTezad rCeba.[10]

2.       xaTuri werilobiTi wyaroebi

xaTuri teqstebi aRmoCenilia centralur anatoliaSi - xeTebis dedaqalaq xaTusaSi (Tan. boRazqoi) da safinuvaSi (Tan. orTaqoi). samwuxarod, xaTuri enis pirveladi wyaroebi ar mogvepoveba, mis Sesaxeb informacias vflobT mxolod meoradi - xeTuri wyaroebidan. swored xeTuri teqstebSi vxvdebiT cnebebs - „q. xaTidan“, „xaTurad“, „xaTuri“. TviTn eTnosis TviTwodebis Sesaxeb araferi viciT.

xaTuri teqstebis korpusi Sedgeba 550 fragmentuli teqstisgan. zogierTi maTgani sruliad xaTuradaa gadmocemuli, zogierTi - Seicavs xaTur sityvebs. fragmentebis umetesoba saerTod ar ikiTxeba. Semdegi problema gaxlavT imaSi, rom isini Cawerilia ara xaTur enaze mosaubresgan, aramed sruliad gansxvavebuli eTnosis matarebeli xalxisgan. ucnauria, rom erTi teqstic ki ar gvxvdeba xaTebis mier dawerili. saintereso faqtia - ratom arasdros ar axseneben xeTebi xaTebs?

o. soizalis azriT, xaTebs aucileblad unda hqonodaT piqtogramuli damwerlobis msgavsi ram da unda eweraT iseT masalaze, rac miwis wiaRma ar Semoinaxa. igi fiqrobs, rom anatoliaSi Tixaze wera da lursmnuli damwerlobis gamoyeneba - mesopotamielebis Semotanili da damkvidrebulia.

is idea, rom xaTuri warwerebis gaqrobis mizezi xeTebis mier politikuri miznebiT yvela xaTuri warweris ganadgureba unda yofiliyo, miuReblad migvaCnia, vinaidan Tu xeTebma gaanadgures yvela xaTuri warwera, maSin ratomRa iwerdnen an Targmnidnen maT kvlav?

rogorc Cans, xeTebis periodSi Zv. w. 16-13 ss. xaTuri ena cocxali salaparako ena iyo - e.i. xaTebi xeTebTan paralelurad Tanacxovrobdnen. amis dasturia ramdenime xeTuri lursmnuli teqsti: savaraudod, isini skolis teqstebia, sadac orive mxares erTi da igive teqstia Cawerili xeTuri lursmnuli damwerlobiT xaTur enaze, anu gadamweri varjiSobda xaTurad weraSi.Zalian sainteresoa agreTve moxuci jadoqari qalis teqsti, romelic xaTi iyo da xeTur enaze aqcentiT saubrobda.[11]

xaTuri teqstebi dResdReobiT moicavs xeTuri teqstebis katalogis Semdeg nomrebs: E. Laroche, Catalogue des Texts Hittites (CTH) 725-745:

CTH 725 - taZris safuZvlis Cayris rituali xaTur da xeTur enaze

CTH 726 - safuZvlis Cayris rituali xaTur da xeTur enaze

CTH 727 - miTi mTvaris cidan Camovardnis Sesaxeb xaTur da xeTur enaze

CTH 728 - Selocva xaTur da xeTur enaze

CTH 729 - Selocva xaTur da xeTur enaze

CTH 730 - xaTuri mTvarisa da qaris Selocvebi

CTH 731 - teqstis fragmentebi xaTur da xeTur enaze

CTH 732 - xuTuSis rituali, laSqrobisas

CTH 733 - xaTi RvTaebebis gamoxmoba: RvTaebisa da adamianis saubari?

CTH 734 - xaTuri ritualebisa da Selocvebis fragmentebi

CTH 735 - xaTuri locvani da Selocvani

CTH 736 - qalRvTaeba cinTuxis sityva mzis qalRvTaebis taZarSi

CTH 737 - neriqis dResaswauli (xaTuri sityvebiT)

CTH 738 - qalRvTaeba TeTesxabis dResaswauli

CTH 739 - Tuxumiaras dResaswauli

CTH 740 - xaTuri locvebi

CTH 741- Tisalurias qalebis xaTuri simRera

CTH 742 - xaTuri simRera

CTH 743 - xaTuri antifonuri simRera

CTH 744 - dResaswaulis fragmentebi xaTuri sityvebiT

CTH 745 - xaTuri fragmentebi

3.       xaTuri ena

xaTuri ena aris erT-erTi yvelaze naklebad cnobili da wyaroebiT dadasturebuli Zvelanatoliuri  ena, msgavsad luviurisa, falaurisa da xuritulisa. magram, luviurisa da falaurisgan gansxvavebiT, igi ar miekuTvneba indoevopul enaTa ojaxs aramed, xuritulis msgavsad, izolirebulad mdgomi enaa. iTvleba, rom xaTuri aglutinaciuri, anu fuZeze an Zirze da afiqsebis darTviT Sedgenili sityvebis mqone enaa. msgavsi enebia agreTve Sumeruli, elamuri da urartuli. sainteresoa, rom arc erTi am enis warmomavlobis Sesaxeb araferi viciT, amitomac Cndeba araerTi hipoTeza maT Sesaxeb. msgavsi enaa xuritulic, romelsac xaTuris msgavsi fonologia aqvs, magram morfologiuri msgavseba am enebs Soris ar iZebneba. aglutinaciuri struqturis gamo mas unaTesaveben iberiul-kavkasiur enaTa ojaxs, kerZod ki - Crdilo-dasavlur kavkasiur enebs (Cerqezul enaTa ojaxs).

xaTuri teqstebis umetesoba gvxvdeba bilingvur, anu orenovan teqstebSi, sadac xaTur teqstebs Tan erTvis xeTuri Targmani. sakmaod didia is problemebi, romlebic warmoiSveba xaTuridan xeTurad Targmanisas. saqme isaa, rom xeTebi, rogorc Cans, srulyofilad ver flobdnen xaTur enas, miTumetes, rom xaTuri fonemebis indoevropul xeTur enaze Cawerisas rogorc Cans, yvela bgeras ver iwerdnen sworad. amitom, teqstebSi uamravi Secdomaa gaparuli, rogorc gramatikuli, aseve morfologiuri. Cven isic ar viciT, rogori fonologiuri sistema hqondaT xaTebs, vinaidan xaTuri teqstebi mogvepoveba mxolod xeTebis mier Cawerili da ar viciT, ramdenad sworad iwerdnen maT.

xeTebi xaTur enas moixsenienebdnen, rogorc ḫattili „xaTuri, xaTurad“. mecnierTa umravlesoba Tanxmdeba imaze, rom xeT gadamwerebs, ara marto xaTebis ritualebi da Selocvebi (is ori ZiriTadi kategoria, romelzec gvxvdeba xaTuri teqstebi), aramed Tavad xaTuri enac ki kargad ar esmodaT. zogi varaudobs, rom xaTuri teqstebis Cawerisas xeTebi sargeblobdnen karnaxiT, ris drosac is sityvebi, romlebic xeT mwerals ubralod ar esmoda, uTargmneli rCeboda. gvxvdeba teqstis mTeli pasaJebi, romelic ar aris Targmnili xeTurad. xolo rac gvaqvs Targmani, isic, rogorc Cans, Tavisufali Targmania.

ZiriTadi problema, romelic dgas xeTologTa winaSe xaTuri enis Seswavlisas aris is, rom xaTuri werilobiTi wyaroebi, romlebic Cven xelTa gvaqvs, Zalian fragmentulia da Znelia, Seadgino teqstebis sistematuri korpusi. es fragmentuli teqstebi mniSvnelovanic rom iyos, ar mogvepoveba maTi aslebi, sadac davinaxavdiT savaraudo Secdomebs teqstis dadgenisas. aseve Znelia aRdgino xaTuri enis gramatikuli da orTografiuli struqtura.

mecnierTa mier iyo araerTi mcdeloba, xaTuri daenaTesavebinaT romelime iberiul-kavkasiur enasTan, magram es sakiTxi mxolod hipoTezad rCeba. ZiriTadi mosazrebebiT, xaTuri miekuTvneba:

a. Crd.-das. kavkasiur enebs (Cerqezul enaTa ojaxs)

b. Crs.- aRm. kavkasiur enebs (daRestanur enaTa ojaxs)

g. samxr. kavkasiur enebs (qarTvelur enaTa ojaxs)

sxva hipoTezebi, romlebic gamoiTqva me-20 saukunis pirvel naxevarSi, iyo is, rom xaTur enas miiCnevdnen an dene-sino-kavkasiur enad an egeosur-anatoliur substratad. samwuxarod, am hipoTezebs metad susti argumentebi mohyveba.

xaTuri sityvebi Sedgeba prefiqsebisa da sufiqsebisgan, romlebic saxelad Zirebs emateba.

mag.: kā=ḫanwaašuit=ūn = „taxtze“

kā – adgilobiTi prefiqsi

ḫanwaašuit = saxeladi Ziri „taxti“

ūn = damatebis brunvis sufiqsi

umetesad SeuZlebelia, daadgino xaTuri enis fonologiuri sistema. mag.: /e/ da /i/ Znelad Tu ganirCeva. aseve ver varCevT <u> -sa da <ú> -s (/o/ /u/?), aseve mJRersa /b/, /d/, /g/ da yrus /p/, /t/, /k/).

aseve sakamaTo Temaa xaTuri enis ergatiuli wyobac (moTxrobiTi brunvis qona). teqstebis simciris gamo es sakiTxi jerjerobiT Riad rCeba.

4.       xaTur-kavkasiuri paralelebi

xaTur-kavkasiur paralelebze yuradReba araerT qarTvel Tu ucxoel mecniers aqvs gamaxvilebuli[12].  magram upiratesad, rodesac saubaria enobriv kavSirebze, mecnierebi eyrdnobian leqsikur monacemebs. samwuxarod, masala imdenad mcirea, rom Zalian rTulia dabejiTebiT isaubro enobriv paralelebze, miTumetes gramatikuli kategoriebis msgavsebebze. erTi ram cxadia - xaTebs, romlebic Savi zRvis sanapiros macxovreblebi iyvnen da, Cveni TvalsazrisiT, gvianbrinjao-adrerkinis xanaSi, rkinis madnis ZiebaSi aqtiurad iTviseben dasavleT saqarTvelos mdinareTa xeobebsa da kolxeTis dablobs, uSualo kavSiri eqnebodaT adgilobriv eTnosebTan. am teritoriaze damkvidrebis procesSi isini aucileblad Seereodnen erTmaneTs da xaTebis ena, romelsac, TavisTavad, anatoliidan Tan moyolili indoevropuli gavlena eqneboda, Seereoda adgilobriv enas Tu enebs. igive moxdeboda enobrivi, eTnografiuli Tu religiuri mimarTulebiT. vfiqrobT, momavalSi anatoliur-qarTvelur eTnokulturul mimarTebaTa hipoTeza safuZvlianad unda iqnes gamokvleuli mcireaziuli werilobiTi wyaroebis, agreTve, kavkasiis eTnografiuli, folkloruli, arqeologiuri da lingvisturi monacemebis analizze dayrdnobiT.

amjerad, SevecdebiT visaubroT im xaTur-kavkasiur paralelze, romelic agebulia eTnografiul masalaze da razec aqamde arc qarTvel da arc ucxoel mecnierTa mier ar gakeTebul aqcenti: im araerT fexsacmlis saxeobaTagan, romelic cnobilia xeTuri teqstebidan[13], gvxvdeba cneba [KUŠ]E.SIR ḫattili – „xaTuri fexsacmeli“.  gviani xanis xeTur reliefebze (Crd. siria, kilikia) gamosaxulia rogorc „uWvinto“, aseve „Wvintiani“ fexsacmeli. am ukanaskneliT Semosili arian mxolod RvTaebani da mefeni. unda vivaraudoT, rom fexsacmlis am formas sakraluri saritualo mniSvneloba hqonda (Sdr. boRazqoiSi napovni Tixis „Wvintiani“ fexsacmeli). Cemi varaudiT, swored am sakralur-ritualur „Wvintian“ fexsamcels unda rqmeoda [KUŠ]E.SIR ḫattileš  „xaTuri fexsacmeli“. is ikereboda saqonlis tyavisagan da mefis saritualo samoslis atributi iyo. savaraudoa, rom igi msgavsad „xurituli samoslisa“, Taviseburi tipisa unda yofiliyo, romelic xeTis samefoSi religiuri dResaswaulebis dros gamoiyeneboda. mogvepoveba xeTuri e.w. „miwis mzis qalRvTaebis rituali“, sadac aRwerilia, Tu rogor unda SeemosaT mefis analogi xis Tojina samefo samosliTa da „xaTuri“ fexsacmliT. am Tojinaze aResruleboda Semdgom saTanado rituali:

KBo 15.15 Rs.  3´-7´

x + 3´ [     Š]A LUGAL ALAM x [ 

4´ [       ] x ŠA LUGAL-R[U-UT-TI ^TÚGNÍG.LÁM^MEŠ wa-aš-ši-ia-an-zi]

5´ [nu-uš-š]a-an ^TÚGlu-u-pa-[an-ni-in A-NA SAG.DU.ŠU ši-ia-an-zi]

6´ [nu-uš]-ša-an ḪU-UP-PÍ[^ḪI.A A-NA GEŠTU^ḪI.A-ŠU ti-ia-an-zi]

7´ [  ^KUŠ]E.SIR ḫa-at-ti-li-[uš A-NA GÌR^MEŠ-ŠU šar-ku-wa-an-zi]

X + 3 [          ] mefis gamosaxulebas [

4´ [mas acmeven] samefo sadResaswaulo tansacmels.

5´ [Tavs axuraven] gvirgvins,

6´ [mas yurebze] sayureebs ukeTeben

7´ [xolo fexebze mas] xaTur fexsacmels acmeven.

aseve sainteresoa e.w. „skivrebis inventari“ - samefo inventaris CamonaTvali, sadac samefo sasaxlis sxva nivTebTan erTad naxsenebia „xaTuri fexsacmelic“. 

asureli vaWrebis anatoliaSi yofnis periodidan (qiulTefes IV fena) napovnia araerTi sabeWdavi (daaxl. 620 cali). niSandoblivia, rom arc erT maTganze ar aris gamosaxuli Wvintiani fexsacmeli. anu, im asureli vaWrebisaTvis, romlebic mesopotamiidan anatoliaSi Camosuliyvnen da maSindel q. qanesSi TavianTi savaWro centri daearsebinaT, damaxasiaTebeli ar unda yofiliyo „Wvintiani“ fexsacmlis tareba. es faqti kidev erTxel adasturebs varauds, rom „Wvintiani“ fexsacmeli adgilobrivi, avtoqtonuri mosaxleobisaTvis unda yofiliyo damaxasiaTebeli.

1938 wels b. kuftinis mier aRmoCenili „TrialeTis Tasi“ saqarTvelos arqeologiis erT-erTi umniSvnelovanesi monapovaria. mecnierebs araerTxel aRuniSnavT maTi kulturuli msgavseba Zvel wina aziasTan. am aRmoCenis Semdeg zustad 50 wlis Semdgom somxeTis teritoriaze, kerZod, qaraSambSi, aRmoCnda analogi Tasi, romelic did msgavsebas povebs „TrialeTis TasTan“. Tasze aRniSnuli erTi detalis ganxilvis Sedegad SevecadeT ufro dagvekonkretebina is geografiuli Tu kulturuli areali, romelTanac mas SeiZleba analogi moeZebnos. kerZod ki saubaria fexsacmlis im tipze, romelic mosavs Tasze gamosaxul saritualo procesiis Semadgenel 23 figuras, msgavsad qaraSambis Tasisa (il 4). aseTi fexsacmlis analogs ki mxolod viwro geografiul arealSi, kerZod – Zvel anatoliasa da siriaSi vxvdebiT. Tu davakvirdebiT Zvelanatoliur reliefebs, vnaxavT, rom „Wvintian“ fexsacmels aqvs yvela sxva saxeobisagan gansxvavebuli forma: es aris daxuruli „waRa“, romelsac grZeli, wawvetebuli, akauWebuli (zemoT, cisken aSverili) cxviri aqvs.  igi Zv. w. II aTaswleulidan gvxvdeba anatoliasa da siriaSi, sadac amgvari fexsacmliT Semosili arian mxolod RvTaebani da mefeni (il. 5). es imis dasturia, rom „Wvintian“ fexsacmels Zvel anatoliaSi sakralur-sartualo mniSvneloba unda hqonoda da religiuri dResaswaulebis dros gamoiyeneboda. es iyo swored [KUŠ]E.SIR ḫattileš – „xaTuri fexsacmeli“, rac aRniSnavda adgilobrivi warmoebis gansakuTrebuli tipis fexsacmels, gansxvavebuls Cveulebrivi fexsacmlisagan („sandlebisa“ da „waRebisagan“). unda aRiniSnos, rom yvelaferi, rac cneba „xaTurTan“ iyo dakavSirebuli, xeTebisaTvis sakralur elfers iZenda – mag. ritualebSi isini xaTur sakralur gamoTqmebsa da RvTaebaTa saxelebs arc ki Targmnidnen. amitomac ar aris gasakviri, Tu fexsacmlis im saxeobas, romelic araxeTuri tradiciidan momdinareobda da saritualo-sakralur tradicias ukavSirdeboda, uwodebdnen kidec „xaTur fexsacmels“.

aRsaniSnavia, rom „Wvintiani“ fexsacmeli gamosaxulia agreTve Zv. w. I aTaswleulis Suamdinarul reliefebsa Tu sabeWdavebze. magram am reliefebze „Wvintiani“ fexsacmliT gamosaxulia mxolod ara adgilobrivi, aramed ucxotomeli adamiani (rodesac mas ZRveni uWiravs, niSnavs imas, rom igi xarkis momrTmevia), savaraudod, anatolieli an sirieli warmomavlobis. da vinaidan, „TrialeTis Taszec“ aris igi gamosaxuli, savaraudebelia, rom aqac adgili unda hqonoda Zvelanatoliur-siriul gavlenas.

aRsaniSnavia isic, rom arqeologiuri da eTnografiuli kvlevis Sedegad, momdevno periodis saqarTvelosa da Crd. kavkasiaSi, „Wvintiani“ fexsacmlis araerTi sxva magaliTebic dasturdeba, kerZod:

a) Zv. SuamTis eklesiis samxreT fasadis reliefze gamosaxuli samsoni da lomi (arauadres X s, il. 6).

b) opizis taZris reliefze saqarTvelos mefis aSot kurapalatis gamosaxuleba (IX s.). mefe aSots acvia bizantiel kuropalatebisaTvis damaxasiaTebeli „Wvintiani“ waRebi (il. 7). 

g) qarTuli „Wvintiani“ fexsacmeli. es mogvi (=Ceqma) naldakrul momaRlo quslzea Seyenebuli. nali rkinisaa. piri samkauliTaa damSvenebuli. gverdze CaWrili yeli zonriT ikvris, amave yels zemoT funji aqvs gamobmuli (il. 8). 

d) daRestnuri naqsovi „karaWini“ sof. Tladalidan (daRestani). patarZlis sagangebo saqorwilo samoslis atributi iyo da qorwilis dros ecva mas. es egzemplari maRalyeliania da igi apoTropuli Sinaarsis nairgvari ornamentiTa da qsovilisa da liTonis aplikaciebiT aris Semkuli. gansakuTrebuli niSani am karaWinisa gaxlavT is, rom mis Wvints gamobmuli zonris bolo mimagrebulia karaWinis sapireze sagangebod dakerebul Rilze. aseTi „karaWini“ mis patrons saflavSi unda Cahyoloda. aSkaraa misi sakralur-saritualo Sinaarsi – igi saaqao da saiqio cxovrebaSi sagangebo daniSnulebisaa, xolo qorwilis dros apoTropuli Sinaarsis matarebelia.

TiTqmis 70 weli gavida mas Semdeg, rac gamoCenilma qarTvelma eTnografma akad. g. Citaiam mosazreba gamoTqva kavkasiuri da anatoliuri „Wvintiani“ fexsacmlis msgavsebis Sesaxeb. mecnierma dawvrilebiT daaxasiaTa saqarTvelos saxelmwifo muzeumis eTnografiul ganyofilebaSi daculi kavkasiuri „Wvintiani“ fexsacmlis nimuSebi, ganixila maTi funqcia da igi anatoliur reliefebze gamosaxul fexsacmels Seadara. rogorc irkveva, aseTi saxis fexsamceli mTels kavkasiaSi iyo gavrcelebuli (saqarTvelo, daRestani, inguSeTi da a.S.). fexsacmlis is tipi, romelic Zv. w. II aTaswleulidanaa cnobili anatoliidan da siriidan, SemdgomSi mTels wina aziaSi, kavkasiasa da evropaSic gavrcelda, xolo zog qveyanaSi da maT Soris, saqarTveloSi, dRemdea SemorCenili aRmosavluri „Wvintiani“ qoSebi.

g. Citaia am movlenas kavkasiasa da anatolias Soris Zv. w. II aTaswleulSi arsebuli mWidro eTnokulturuli kavSirebiT xsnida. anatoliur-kavkasiuri eTnokulturuli paralelebis kvlevas marTlac didi mniSvneloba aqvs rogorc anatoliuri kulturis arealis dadgenisaTvis kavkasiaSi, aseve kavkasiis xalxTa eTnikuri da kulturuli mikuTvnebulobis garkvevisaTvis.

daskvnis saxiT vityviT, rom fexsacmlis is tipi, anu „xaTuri fexsacmeli“, romelic jer kidev Zv. w. III aTaswleulidan xaTur kulturul samyaroSi iRebs saTaves, Zv. w. II-I aTaswleulebSi vrceldeba mTels Zvel anatoliasa da siriaSi da, rogorc „TrialeTis Tasis“ magaliTze gamoCnda, samxreT kavkasiaSic. es unda yofiliyo swored erTi kulturuli areali, risi varaudis gamyarebis saSualebas mogvcems momavalSi Tasis sxvadasxva simbolos detalurad ganxilvac.

5.       Weqa-quxilis Zvelanatoliuri rituali

boRazqois xeTuri lursmnuli teqstebis arqividan cnobilia Weqa-quxilis Zvelanatoliuri rituali (CTH 631)[14], romelic sxva ritualebis msgavsad, xaTuri religiuri samyarodan momdinareobs. igi Cawerili iyo im SemTxvevisTvis, rodesac „amindis RvTaeba mefes Weqa-quxils mouvlenda“. ritualis Catarebis wesi gansxvavdeboda im SemTxvevaSi, Weqa-quxilis dros mefe sasaxleSi imyofeboda Tu mgzavrobisas. teqstSi naxsenebia rkinis taxti, romelic ritualSi erT-erT mniSvnelovan rols asrulebs.

rituali tardeba taZarSi da Zalian yuradsaRebi da sagulisxmoa rogorc masSi monawile adamianebis Tanamdebobebi, aseve Tavad ritualis mimdinareoba, vinaidan igi erTgvar msgavsebas aCvenebs momdevno periodis qristianul RvTismsaxurebasTan.

---

[1] eTnonim „xaTebi“-s Sesaxeb samecniero literaturaSi araerTi mosazrebaa gamoTqmuli. sadReisod es eTnosi iwodeba xaTebad da ara protoxeTebad, rogorc es adre iyo miRebuli. amis Sesaxeb dawvrilebiT ix. Neu E., 1990, 93; idem, 1983₁: 323, Дьяконов, 1967, 166-178.    

[2] Cornelius F. 1973, 34.

[3] Soysal O. 2004, 2.

[4] iqve, 2-3.

[5] indoevropuli tomebi, cxovrobdnen Zv. w. II aTaswleulSi mcire aziis (anatoliis) samxreT da samxreT-dasavleTSi. luviuri ena, xeTursa da falaur enebTan erTad, ganekuTvneba indoevropul-anatoliur enaTa jgufs.

[6] Soysal O., 2004, 5.

[7] iqve, 11.

[8] RambaSiZe m./WiraqaZe m., 2013, 96-98.; aseve dawvrilebiT saqarTvelos sabadoebis Sesaxeb ix. Муджири Т., 2008.

[9] dawvrilebiT qasqebis Sesaxeb ix. Semdegi qveTavi.  

[10] Soysal O. 2004, 11.

[11] Soysal O. 2004, 16.

[12] yvelaze mniSvnelovnad migvaCnia germaneli mecnieris – qristian girbalisa (Girbal Ch, 1986) da gr. giorgaZis naSromebi (giorgaZe gr., 2002).

[13] Zvelanatoliuri fexsacmlis saxeobaTa Sesaxeb dawvrilebiT ix. RambaSiZe m., 2006-07, 94-95 da 2013, 103-115.

[14] (dawvrilebiT teqstis avtografebis, transliteraciis, Targmanisa da sruli bibliografiis Sesaxeb ix. xeTologiis portali: http://www.hethport.uni-wuerzburg.de/ hetkonk/hetkonk_abfrage.php?c=631)